Osnovna šola in spomin
Po eni izmed interpretacij splošne relativnostne teorije velja, da vse stvari, ki se zgodijo, nikoli ne nehajo trajati. Naša percepcija se sicer odmika od njih naprej po časovni osi s hitrostjo, nam znano kot svetlobna, dogodki pa ostajajo večno in nepremično zasidrani na njej. Vsi prostori, ki so kdaj obstajali, vsi občutki, vse vonjave in barve, niso zapisani zgolj v naših individualnih spominih, ampak jih zamrznjene in resnične za nas hrani tudi tkanina samega prostor-časa.
Osnovno šolo lahko dojemamo kot edinstveno točko srečanja treh časovnih osi: otrok, učiteljev in staršev. Kljub temu, da se več let srečujejo vsakodnevno, bi si težko bile med seboj bolj različne. Prvim se zdi obdobje osnovne šole večno; čas pred njim ne obstaja, čas za njim je nepredstavljiv. Za druge traja objektivno dlje, vso delovno dobo, a je speljano na rutinski ritem služba-dom-služba-dom-vikend. Še najpreprosteje je za starše: želijo si le, da bi čim manj trajalo in da bi se čim uspešneje končalo.
Spomin je osnovni medij za shranjevanje znanja. Medijev za podajanje tega znanja je več, eden izmed njih pa je tudi objekt šole z vsemi prostori in predmeti, ki jih najdemo v njem. Če vemo, da vse preminule stvari še vedno trajajo, potem lahko sklepamo tudi, da vse bodoče stvari obstajajo že sedaj. Kako naj torej odvedemo načrtovano šolo iz naših že doživetih spominov na njo?
Nova šola in nova Lavrica
S stanovanjskimi objekti, ki se gradijo v neposredni bližini šole, se Lavrica iz samostojne vasi izven Ljubljane počasi preobraža v njeno satelitsko spalno naselje. Da bi se izognila usodi mnogih podobnih vasi, ki jih je urbanizacija Ljubljane oropala lastne identitete ali pa jih celo čisto pogoltnila, mora Lavrica zgraditi novo in močno podobo samostojnega naselja, nekakšnega vrtnega mesta na južnem robu Ljubljanske kotline.
Predlagana šola ima ambicijo postaviti temeljni kamen te nove identitete Lavrice. Vsi programi so zato postavljeni v enoten volumen, brez običajnega drobljenja na posamezne mase (telovadnico, prvo triado, ostale triade). Rezultat je skoraj 100m dolg objekt, ki v kraju vzpostavlja novo merilo in mu daje novo samozavest. Šola bo v zavesti ljudi predstavljala nov center kraja in njegovo najbolj zanesljivo orientacijsko točko.
Oblikovanje stavbne mase
Šola, ki od daleč daje videz močne in trdne inštitucije, se z bližine prikaže kot prijazna demokratična ustanova, ki se na mestih, kjer je to potrebno, priklanja, umika ali steguje, odpira ali zapira, vse v cilju zagotoviti svojim uporabnikom čim večje lagodje in jih nuditi zaščito pred zunanjimi vplivi.
V parih potezah se stroga masa s konzolami in zajedami popolnoma zmehča, s čemer nastanejo novi in nepričakovani zunanji prostori, namenjeni učencem: velik pokrit prostor pred vhodom, manjši prostor pred izhodom na vrt, ločeni terasi za drugo in tretjo triado, dodatna zunanja vadbena površina na strehi telovadnice in terasa za likovno učilnico s pogledom na šolski vrt.
Tovrstno oblikovanje mas označuje glavni vhod v stavbo in izhod na vrt, hkrati pa izpostavi tudi dva programa šole - knjižnico na vhodni in prostore za učitelje na zahodni fasadi - kot protiutež masam telovadnic na severu in velikim fasadnim površinam učilnic na jugu stavbe.
